URBANO TKANJE

Projekt je nastajal v času pandemije, s prepovedjo dotika, ki je za sprejemanje tekstilij ključen, a tkani organizmi so naposled le naselili galerijski prostor. Z nežnostjo belin in transparenc vabijo v navidezen, lebdeč gozd. Intuitivna tkanja se zapredajo po tleh in kotih, v odbleskih svetlobe se vijejo proti vrhu in nazaj proti zemlji. Galerijska “mikroflora”, alegorija urbane džungle, niha med racionalno organizacijo in ustvarjalnostjo zivljenja. Urbano tkanje je kolektivni opomnik, da javni prostor osmišlja skupna kreacija, ki se zoperstavlja poskusom avtoritarnega prilaščanja.