OVRATNIKI
Slikarski, predvsem pa grafični opus Vladimirja Lamuta, ki ga je v svoji zreli fazi usmeril k izvirnemu ustvarjanju abstraktne likovne umetnosti, je vsakega izmed devetnajstih študentov navdušil drugače, čeprav so vsi oblikovali na isto temo – ovratniki, kot samostojni modni dodatki. Lamutove abstraktne likovne prvine so prenesli v značilnosti tekstilnih materialov, ki so jih oplemenitili z vezeninami in drugimi ročnimi tekstilnimi tehnikami, kot so kvačkanje, pletenje, prešivanje ali krpaž. Skupino ovratnikov pa so po Lamutovih motivih, ki so jih študenti poustvarili v svojih risbah, obogatile tudi klekljane čipke, virtuozno delo idrijskih čipkaric. Oblike ovratnikov so izpeljanke od klasičnih belih do nenavadnih prostorskih tvorb, ki lahko tudi precej spremenijo silhueto telesa, nosilca ovratnika. Tekstilni materiali, iz katerih so ovratniki narejeni, pa so naravni, večinoma vzeti iz najdenih ostankov ali starih oblačil in drugih tekstilnih izdelkov.
Projekt Ovratniki sicer izhaja iz uporabnega oblikovanja, a nekateri ovratniki so bolj nosljivi kot drugi, ki odkrito stopajo v dialog z Lamutovo abstraktno umetnostjo. Zdi se, kot da je skupina v prostoru lebdečih ovratnikov s svojimi gostimi temnimi ali svetlimi telesninami izzivalno izstopila iz nenavadnih, organsko homogenih Lamutovih grafičnih listov, a študenti so jih dejansko ustvarjali pod tem vtisom.