Maja Zupanc: CIKLIČNOST OBSTOJA

Z vsakim vdihom, smo korak bilžje izdihu, prav tako, pa po vsakem izdihu čakamo, na nov vdih.

Organskost, tista iz katere je vse nastalo, tista primarna organskost, ki nas zbudi s sončnim vzhodom in pospremi v posteljo z zahodom, tista organskost, ki nam narekuje naravne materjale, prijazne zdravju nas in našega okolja, organskost, ki nam narekuje, naj jemo sezosnko hrano, podpiramo lokalno, ljubimo življenje, mislimo s svojo glavo, spoštujemo ljudi, floro in favno.

In preden smo vse to izgubili, preden smo pozabili, da smo le člen velike verige, ki se premika v neskončnost, raste, pada in se zopet dviguje, preden smo začeli hlastati po malinah sredi zime, lastnem avtu, čeprav ga ne potrebujemo, pred vsem tem, je bil tukaj moj avatar.

Bitje brez spola, brez misli in telesa. Bitje, ki pooseblja tisto kar smo izgubili, organskost obstoja.